PIHAJMO OTROCI, PIHAJMO!

Blaz_Kocjancic

Regrat, ki vsako pomlad v objemu jajc in ocvirkov postane najbolj zaželen »šop plevela« na naših krožnikih, dokazuje, da je narava najboljši dizajner na tem planetu.

Pri regratu nič ne gre v nič. Korenina ima zdravilne učinke, listi, kot smo ugotovili, končajo v solati, iz rumenih cvetov lahko pripravimo sirup ali med, neodtrgani pa se spremenijo v nežno lučko, skupek semen, ki poskrbijo, da se rastlina naslednjo pomlad ponovno reinkarnira.

Življenjski krog regrata, njegov konec, ki ni nič drugega kot nov začetek, nam daje upanje, da s krožnim modelom gospodarstva, ki posnema model narave, končno stopamo na pravo pot.

Stoletja, vse od začetkov industrijske revolucije, smo se zanašali na linearni gospodarski model z motom »vzemi – ustvari – uporabi – zavrzi«. Model nizkih stroškov in visokih dobičkov je deloval, ker v enačbi ni upošteval visokih stroškov odpadkov, onesnaženja in emisij ogljika na račun našega planeta.

Na srečo je v zadnjih letih prišlo do preobrata. Vedno več je zavedanja o pomembnosti ohranjanja surovin, zmanjševanja ogljičnega odtisa in skrbi za naš planet za prihodnje generacije. Del tega je tudi prehod iz linearnega v krožni model z motom »ponovno uporabi – popravi – recikliraj,« ki podaljšuje življenjsko dobo izdelkov s ciljem zmanjšanja porabe surovin in proizvodnje odpadkov. Krožni sistem se od linearnega loči po tem, da se z odpadki začne ukvarjati že na začetku, pri oblikovanju izdelkov. Ne samo s tem, kako jih minimalizirati, temveč tudi s tem, kako jih ohraniti v sklenjenem krogu.

Kriza ekonomskega in vrednotnega sistema

Naša družba je z eno nogo že zakorakala v potencialno največjo katastrofo, s katero se je človeštvo kadarkoli soočilo – podnebne spremembe. Te so v veliki meri posledica globoko zakoreninjene potrošniške kulture. Potrošništvo je vtkano v tkivo naše družbe in je sestavni del vzdrževanja našega gospodarskega sistema. Dejstvo je, da kapitalizem deluje le, če potrošniki kupujemo stvari. V kapitalizmu več ko porabimo, bolje je, ker večja poraba pomeni večjo gospodarsko rast. To povezavo med materialnim bogastvom in okoljsko katastrofo pa bomo morali nekako prekiniti.

Zamenjati 10 plastičnih vrečk za 10 bombažnih ni rešitev. Trajnostna naravnanost izhaja iz manjše porabe, ne iz porabe »boljših« izdelkov. Vprašanje za milijone dolarjev delcev CO2 manj v ozračju se glasi, kako to dosežemo v luči potrošništva in kapitalizma. Še posebej v času izrazitega individualizma. Kako se bomo naučili to, kar je dobro za vse, postaviti pred to, kar je dobro za nas.

Složno v krožno

Dokler bosta dobiček in prodaja trajno na prednostnem pasu, bo okoljska trajnost prikrajšana. Z iskanjem krivca za status quo in kazanje s prsti je škoda izgubljati čas. Tako kot z roko v roki sodelujeta potrošništvo in kapitalizem, bodo v boju za dokončno uveljavitev krožnega modela morali tesno sodelovati najbolj ozaveščeni potrošniki in najbolj ozaveščene znamke. Nato jim bodo/bomo sledili ostali.

Čeprav ima sprejetje krožnega modela gospodarstva svoje izzive, ozaveščenim pionirskim znamkam ponuja številne priložnosti:

  • širjenje okoljsko in družbeno odgovornih izdelkov, praks in vrednot blagovne znamke,
  • razvoj in oblikovanje inovativnih produktov v skladu z izhodišči novega modela,
  • priložnost biti prvi, največji ali najboljši na (novem) tržnem segmentu,
  • večjo stopnjo povezanosti s potrošniki – zaradi jasno izraženih in močnih skupnih vrednot

Krožnost ni cilj, krožnost je pot

Nejc Zaplotnik je zapisal: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Enako velja za krožni model. Ta ne sme biti naš cilj, ampak samo del poti proti blaginji v svetu omejenih virov. Ne glede na to, ali je ideja o svetu brez odpadkov utopična, moramo v skladu z mantro ‘pot je pomembnejša od cilja’ vedno stremeti k temu, da – tako posamezniki kot znamke – (so)oblikujemo boljši svet!

V skladu s temo kolumne se spodobi, da sklenemo krog in končamo, kot smo začeli. Vsi se spominjamo, kako smo kot otroci pihali regratove lučke na travnikih. Zdaj je skrajni čas, da začnemo ideje krožnosti širiti, kot smo včasih širili semena regrata. Zato pihajmo otroci, pihajmo!

Ste uživali v branju?
Bi želeli več?

Ta vsebina živi kot celovita revija v “offline” in/ali “online” epizodi. Uporabniki jo opisujejo kot obvezno branje, ki živijo branding oz. znamčenje. 

Pridružite se dogodkom, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in 
soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.

Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.

Ostali prispevki

Prijavite se na novice

Prijavite se na Brand DNA e-novičnik in prejemajte zanimive vsebine.

Pregled piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke. Nizkokalorične (sejne oz. nujne) smo že naložili, zelo veseli pa bomo, če nam dovolite naložiti tudi analitične in oglaševalske piškotke. Le tako lahko postajamo boljši.

Izbiro nalaganja piškotkov si lahko nastavite v posameznih poglavjih (levo).