Kolumne in mnenja strokovnjakov iz sveta znamčenja, marketinga, PRja …
Dobre zgodbe se zgodijo spontano. Kar je tudi moto revije, ki jo z veseljem za vas ustvarjamo. Smiselno se zato tudi sprašujem(o), ali je umetna inteligenca že prišla tako daleč, da je obenem lahko ali zmožna ustvarjati dobre spontane zgodbe.
Ostanimi kreativni, inovativni. Ne prepustimo se zgolj idejam, ki nam jih ponuja umetna inteligenca.
Kulturo blagovne znamke bi lahko opredelili tudi kot gibanje, ki jo blagovna znamka s pravo komunikacijo uspe vzpostaviti.
Ker vemo, da bomo ob vstopu v areno naleteli na povratno informacijo okolice, ki ni nujno, da bo tako zelo navdušena nad argumenti, ki jih predstavljamo.
Družba in kultura se spreminjata, naše vrednote so danes drugačne kot pred 15 leti. In prav je tako.
Gre za znanstveno ugotovitev, da imamo ljudje dve simultani potrebi: želimo biti del neke celote, a hkrati biti ločeni od nje, pri čemer je ključno, da nas drugi člani te iste celote dojemajo kot »svoje« in hkrati kot nek drug »kozmos zase«. Kot je že pred mojim rojstvom zapisal Wilson, »želimo si biti podobni svojim prijateljem, ne pa biti njihovi kloni«.
Le pomenljivo in pristno čustveno delovanje spodbuja dobro sodelovanje, ki je naprej osnova za pristno in dobro znamčenje. Znamke tudi tržimo in pri tem brez kulture ne gre. Znamke namreč ob tem luščijo kulturo ter njene vrednote in obratno; tudi sama kultura se soustvarja in vse bolj definira znotraj znamkinih ritualov. Proces je dandanes praktično in neizbežno recipročen. Zato je iskanje in ustvarjanje t. i. kulturnih prebojev v že tako zasičenem svetu znamčenja posebna in izzivo polna misija. Če potegnemo črto in iščemo tisti skriti recept za uspeh, nekaj neobhodno velja…
V ospredju te debate sta dva temeljna koncepta – “kultura znamke” in “kultura znamkinega podjetja”. Ti dve kategoriji predstavljata srce in dušo znamke, v katerih se prepletajo vrednote, odnosi in doživetja ter oblikujejo zgodbo znamke, ki jo zaznamuje in ločuje od drugih na trgu.
Pri spodbujanju in udejanjanju trajnostne potrošnje imajo pomembno vlogo tako trgovci kot tudi potrošniki. Slednji v vedno večjem obsegu razumejo svojo vlogo in pomen (spreminjanja) potrošniških navad za ohranjanje naravnih virov ter zmanjševanje odpadkov, kamor spada tudi zamenjava tiskanih za digitalne račune. Hkrati marsikdo od njih pričakuje, da bodo ključno vlogo odigrali trgovci. A ti potrebujejo ozaveščene potrošnike, da lahko uresničijo svoje trajnostne vizije. Kako izstopiti iz tega kroga in ustvariti trajnostno potrošnjo? Bi morala podjetja odigrati vlogo »influencerjev«? Kakšna so trajnostna pričakovanja potrošnikov?
Prijavite se na novice
Prijavite se na Brand DNA e-novičnik in prejemajte zanimive vsebine.
