Družbeno-kulturni odsev znamke je imperativ arhitekture podjetja, znotraj katerega deluje

KOLUMNA: INES MARKOVČIČ. »Več ranljivosti in prostovoljnega tveganja.«

Arhitektura v znamčenju je kot semantika v diskurzu. Ideologija, poslanstvo, vizija znamke … vse to se izraža skozi diskurz ubesedenega, vizualiziranega, ozvočenega, animiranega. Sleherna takšna reprezentacija odseva družbeno-kulturni imperativ znamke. Pojmovno-izrazna funkcija znamke pa ni neodvisna. Ne gre le za reprezentacijo znamkine sporočilnosti, ampak je najprej znamkina sporočilnost tudi posledica njene arhitekture in organigrama znotraj podjetja. Znamkin jezik je del družbe, organizacije, podjetja, v okviru katerega deluje, in ne nekaj družbeno, kulturno ali poslovno ločenega.

Znamka je vtkana v družbeni in kulturni proces z njeno aktivno vlogo in kot tako jo gre jemati, ko gre za razumevanje njenega bistva ali percepiranje njene ponudbe. Aktivna vloga znamke pa je posledica ali odsev njenih arhitekturnih kod znotraj podjetja. Če se referiram na teorijo Normana Fairclougha, ko razčlenjuje dialektiko diskurza (le da bom zdaj diskurz prenesla na znamko): 1. Znamka je konstiturirana in obenem konstitutivna. Konstituira podjetje, iz katerega izhaja, in je obenem konstitucija samega podjetja. 2. Znamka je vključevalna in obenem izključevalna; vpliva na organizacijo družbeno in kulturno (ne)izrekljivih sporočil, kot si jih zastavi v okviru podjetja, in obratno. 3.  Znamka je diskurzivna in obenem nediskurzivna ali (zunajdiskurzivna). Vpliva na potek ali razlago poslovne vizije, obenem sami poslovno-organizacijski dejavniki podjetja narekujejo njene obstoječo ali bodočo sporočilnost skozi (običajno oglaševalski) diskurz.

Preučevanja in razumevanja znamk zato ne gre jemati samo v njenem esencialnem bistvu (kaj ponuja), ampak širšem arhitekturnem, kot ga ustvarja organigram podjetja, znotraj katerega deluje. Ko mislimo o arhitekturi znamke, mislimo predvsem na ustvarjanje in krepitve občutkov pripadnosti, ki ne obstajajo le med potrošniki, ampak tudi med zaposlenimi v podjetju, kar se v nadaljevanju avtomatsko prenaša na trg, potrošnike. Potem pa velja upoštevati še en vidik: število znamk. Nekatera podjetja operacionalizirajo na trgu z več znamkami in podznamkami. Načini, kako se znamke ali podznamke povezujejo v večje celote, oddelkom za marketing, trženje in prodajo pomagajo ohranjati posamezne dele znamk ločeno, kadar je to potrebno, ali jih združevati, kadar je bolj smiselen skupni nastop na trgu. Prav tu nastopijo premisleki o dobrem arhitekturnem projektiranju znamk tako, da vse zgodbe pridejo prav do izraza. Ločeno ali skupaj. V vsakem primeru pa celostno.

Ste uživali v branju?
Bi želeli več?

Ta vsebina živi kot celovita revija v “offline” in/ali “online” epizodi. Uporabniki jo opisujejo kot obvezno branje, ki živijo branding oz. znamčenje. 

Pridružite se dogodkom, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in 
soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.

Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.

Ostali prispevki

Prijavite se na novice

Prijavite se na Brand DNA e-novičnik in prejemajte zanimive vsebine.

Pregled piškotkov

Spletna stran uporablja piškotke. Nizkokalorične (sejne oz. nujne) smo že naložili, zelo veseli pa bomo, če nam dovolite naložiti tudi analitične in oglaševalske piškotke. Le tako lahko postajamo boljši.

Izbiro nalaganja piškotkov si lahko nastavite v posameznih poglavjih (levo).