NOVE NAKUPNE NAVADE SLOVENSKIH KUPCEV

Domov » NOVE NAKUPNE NAVADE SLOVENSKIH KUPCEV

Oktobra 2020 sta iPROM in Valicon predstavila rezultate raziskave o novih nakupnih navadah slovenskih kupcev. Društvo za marketing Slovenije pa se je v nadaljevanju dodatno poglobilo v izsledke raziskave, in odlično odprlo poglobljeno diskusijo, kako naj se marketing odslej odziva, in kaj lahko predvsem pričakujemo v naslednjih mesecih.

Leon Brenčič (iPROM) je ob teh razmislekih osvetlil mednarodne študije o človekovem vedenju, ki potrjujejo, da posameznik/potrošnik v povprečju potrebuje 66 dni oz. dva meseca, da popolnoma usvoji oz. avtomatizira nove navade. Ni slabo, lahko v tem trenutku razmišlja marsikatera tržna znamka, ki se spogleduje z nujo vpeljave, ali, pogosteje, prenove digitalizacijskih procesov v nakupnih procesih končnih kupcev (velja za tiste panoge, ki seveda lahko delujejo tudi po tem principu). Dva korona vala v preteklem letu sta ugotovljeno več kot potrdila. Četudi so se čez poletje ljudje kot potrošniki vrnili nazaj k starim nakupnim navadam, so že v drugem valu drveli k novim navadam, ki so jih v prvem valu delno ali v celoti usvojili, v drugem valu pa še dodatno utrdili. Temu v prid sta potrdili tudi aktualni raziskavi o povečani obiskanosti slovenskih spletnih strani (Ipsos, MOSS) in o rabi digitalnih medijev (Valicon).

Toda kako se v podjetju vsega skupaj lotiti, še zlasti tam, kjer so te valove nekoliko zamudili? Matjaž Robinšak (Valicon) ob predstavitvi Valiconove raziskave #Novanormalnost izpostavlja, da ključni čas za začetek komuniciranja s potrošnikom nastopi takrat, ko se uporabniki začnejo vračati nazaj v ustaljeno življenje. Takrat nas kot potrošnike manj bremenijo strahovi in skrbi, bolj se odpremo možnosti večjih in obsežnejših nakupov. Čeprav so mnoge branže in podjetja po prvem valu po drugi strani tudi iskreno priznala, da tega zagotovljenega časa žetve žal niso tako občutili ali izživeli kot nekoč. Tu nastopi čas za oceno aktivnosti in pripravo na naslednji cikel aktivnosti, kot v nadaljevanju ključno osvetljuje Robinšak. Kako torej nagovoriti Janeza, kateremu je primarna skrb zdravje, Mojco, ki se mentalno utaplja v ekonomski ogroženosti in finančni previdnosti, ter Markija, ki si samo želi nazaj življenja brez današnjih fizičnih omejitev? Vse tri je nujno in predvsem potrebno nagovarjati ločeno, kar je obsežen zalogaj v vseh aspektih (oglaševanje, tržno komuniciranje). Obenem tu ne gre zanemariti tradicionalnih kanalov; s premišljenimi koraki je potrebno izpeljati proces medijske konvergence, in si odgovoriti na vprašanja, kje se večinoma, ali zaenkrat, realizira medijska potrošnja (doma). Šele od tu dalje se potem kreirata vsebina in zgodba.

Ne rečem, da to lahko postane prihodnost, kar se dogodkov tiče. Tu želim osvetliti, kako je pri digitalnih adaptacijah nujna premišljena in spretna strategija, pri kateri je druženje z najbolj klasičnimi IT-jevci včasih bolj dobrodošlo kot vse ostalo. Naj bodo takšne prakse navdih tudi za vse bodoče digitalne kampanje komuniciranja s potrošniki.

Vir: Iprom, Valicon, Dms, Ipsos

# Deli ta prispevek:

Ste uživali v branju?
Bi želeli več?

Ta vsebina živi kot celovita revija v “offline” in/ali “online” epizodi. Uporabniki jo opisujejo kot obvezno branje, ki živijo branding oz. znamčenje.

Pridružite se dogodkom, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in
soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.

Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.

Ostali prispevki