V času, ko se podjetja v Sloveniji spopadajo z vse težjim pridobivanjem in zadrževanjem talentov, postaja vprašanje “zakaj bi nekdo delal ravno pri nas” pomembnejše kot kdaj koli prej. Zaposleni danes iščejo več kot le stabilno plačo – iščejo pripadnost, transparentnost, občutek smiselnosti in tudi delež pri ustvarjenem uspehu. Eden od odgovorov na ta izziv se končno pojavlja tudi v Sloveniji: solastništvo zaposlenih.
Gre za koncept, ki ga v razvitem svetu že desetletja poznajo pod okrajšavo ESOP (Employee Stock Ownership Plan). V Sloveniji pa se zdaj, z razvojem pravne podlage in podporo širše sloESOP pobude, približujemo temu, da takšne sheme postanejo ne le dovoljene, ampak tudi davčno privlačne. In s tem resnična alternativa v boju za talente, lojalnost in zdravo poslovno kulturo.
Več kot samo motivacijski bonus
Solastništvo zaposlenih ni samo še ena oblika nagrajevanja. Gre za premik v kulturi podjetja iz razmerja “jaz delam, vi zaslužite” v partnersko logiko “uspeh podjetja je tudi moj uspeh”. Ko zaposlenim omogočimo, da postanejo solastniki podjetja, se spremeni tudi njihov odnos do dela, odločitev in dolgoročne prihodnosti podjetja. Postanejo bolj vključeni, bolj predani in bolj zavezani uspehu podjetja.
V praksi to pomeni, da lahko zaposlenim poleg redne plače izplačujemo dodatne prihodke, vezane na uspešnost podjetja, in sicer ne kot klasično nagrado, ampak kot donos na njihov solastniški delež. S tem ustvarjamo bolj pošteno delovno okolje, kjer uspeh ni last uprave ali delničarjev, ampak skupni dosežek.
Privlačnost delodajalca: številke, ki govorijo
Podjetja, ki so v tujini uvedla ESOP modele, ugotavljajo konkretne koristi: nižjo fluktuacijo, višjo angažiranost zaposlenih, boljše finančne rezultate in predvsem boljšo prepoznavnost na trgu dela. Solastništvo deluje kot močan element znamke delodajalca, nekaj, kar lahko podjetje jasno izpostavi na zaposlitvenih oglasih, predstavitvah na fakultetah in kariernih sejmih.
Predstavljajte si, da imate v Sloveniji mlado, perspektivno podjetje, ki ne more konkurirati največjim z višino plač. A lahko ponudi nekaj drugega: možnost, da postaneš del lastništva, da prispevaš k rasti podjetja in tudi sam delež pridobljenega uspeha. Za marsikaterega strokovnjaka, ki išče več kot le delovno mesto, je to neprecenljiv razlog, da se priključi prav takemu podjetju.
Slovenija končno sledi svetu
Slovenija je bila doslej pri uvajanju modelov solastništva precej zadržana, predvsem zaradi neurejene davčne in pravne podlage. Podjetjem se preprosto ni splačalo uvajati sistemov, kjer bi bili zaposleni dodatno obdavčeni, lastniški prenosi pa kompleksni in tvegani.
Zato je trenutni razvoj, ki se odvija pod okriljem pobude sloESOP in z vzpostavljanjem konkretnih zakonskih rešitev, prelomnega pomena. Pričakujemo lahko, da bodo kmalu na voljo sheme, kjer bodo podjetja lahko zaposlenim namenila deleže brez dodatnih davčnih bremen, ob jasno definiranih pogojih prenosa in izstopa. Takšna ureditev bo odprla vrata novemu valu podjetij, ki želijo graditi prihodnost na vključevanju in solastništvu.
Ni za vsakega, a je lahko za marsikoga
Seveda solastništvo ni rešitev za vsako podjetje. Zahteva premišljen načrt, jasna pravila, transparentnost in določeno mero pripravljenosti na delitev moči. A za tista podjetja, ki želijo graditi odgovorno kulturo, v kateri so zaposleni resnično vključeni, je to edno močnejši orodij.
Solastništvo zaposlenih ima tudi širši družbeni učinek. Pomaga pri zmanjševanju neenakosti, dviguje občutek ekonomske varnosti zaposlenih in spodbuja dolgoročno razmišljanje. Namesto da bi podjetja iskala kratkoročne dobičke za peščico, začnejo razmišljati o trajnostni rasti za vse vključene.
Priložnost, ki je ne smemo zamuditi
Slovenija je končno na točki, ko lahko tudi manjša in srednje velika podjetja zaposlenim ponudijo nekaj, kar so si doslej lahko privoščili le največji: občutek soustvarjanja, soudeležbe in soodgovornosti. Če bodo zakonodajalci dali ustrezno podporo, podjetja pa pogumno pristopila k uvajanju sloESOP modelov, lahko v nekaj letih naredimo pomemben premik v načinu, kako razumemo delo, lastništvo in uspeh.
Zato je prav, da ta tema ne ostane le v strokovnih krogih. Čas je, da solastništvo zaposlenih postane ena ključnih zgodb sodobnega, pravičnega in privlačnega slovenskega gospodarstva.
Ta vsebina živi še v offline epizodi, ki jo uporabniki opisujejo kot obvezno branje in poslušanje za vse, ki živijo branding. To ni le revija ali dogodek – to je izkušnja. Super izkušnja. S Super Znamko. 😊
👉 Pridružite se klubu, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.
👉 Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.
Ta vsebina živi kot celovita revija v “offline” in/ali “online” epizodi. Uporabniki jo opisujejo kot obvezno branje, ki živijo branding oz. znamčenje.
Pridružite se dogodkom, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in
soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.
Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.
V času, ko se podjetja v Sloveniji spopadajo z vse težjim pridobivanjem in zadrževanjem talentov, postaja vprašanje “zakaj bi nekdo delal ravno pri nas” pomembnejše kot kdaj koli prej. Zaposleni danes iščejo več kot le stabilno plačo – iščejo pripadnost, transparentnost, občutek smiselnosti in tudi delež pri ustvarjenem uspehu. Eden
Uvodna uredniška misel Sogovornika pogovora poznam še iz časov, ko je deloval v Sloveniji – in že takrat se mi je zdel izjemno prodoren, inteligenten, z jasno artikulirano kritično mislijo, ki je vedno dajala misliti. Njegova ostrina ni zbledela, temveč se je skozi leta le še izostrila, tudi zdaj, ko
Uvodna uredniška misel Vstopiti v prostor, kjer se je odvijal ta pogovor, je kot vstopiti v svet, kjer se estetika, zgodovina in strast do kulture prepletajo v vsakem detajlu. Vinilke, plakati, umetniški artefakti, rože povsod – vse govori o tem, da tukaj domuje nekdo, ki ne le ustvarja, temveč živi
Vir: Foto: Luka Kaše. Podatki so povsod – v medijskih raziskavah, na spletu, v marketinških načrtih, v neskončnih PowerPointih in Excelih. Plavamo v digitalnem oceanu, a redko kdo zna te številke, onkraj marketinških strategij in finančnih ciljev, uporabiti za resnično povezavo in komunikacijo blagovne znamke navzven. Težava je, da jih
Vir fotografije: osebni arhiv. Vedno sem imela rada svoj poklic medijskega planerja. Čeprav je bil medijski oddelek včasih integriran v kreativno agencijo ali pa je deloval samostojno kot medijska agencija, so bili »medijci« pogosto videni kot »čudna rasa«, ki »ne zna ničesar drugega kot uporabljati Excel in PowerPoint«. Tako so
Znamke, ki gradijo svojo strategijo na podatkih, morajo razumeti, da ti niso le orodje za optimizacijo, temveč tudi ogledalo družbenih razmerij. Če želimo, da znamke ostanejo človeške, morajo znati podatke uporabljati.
Uvod Ciciban ni le otroška revija. Je simbol slovenskega otroštva, kulturni fenomen in prostor, kjer se že osem desetletij srečujejo domišljija, umetnost in spoštovanje do najmlajših. Njegova zgodovina je zgodovina slovenskega založništva, pedagogike in ilustracije. Prva številka je bila zasnovana, napisana in narisana v pičlih dveh mesecih, izšla pa je
Prijavite se na novice
Postanite član Kluba Super Znamka in prejemajte zanimive vsebine.
