Uvodna uredniška misel: Domišljija v znamčenju

Hands of Robot and Human hands touching with fingers, Virtual Reality or Artificial Intelligence Technology Concept.
Hands of Robot and Human hands touching with fingers, Virtual Reality or Artificial Intelligence Technology Concept.

Vir: Freepik.com.

V zadnjem desetletju (ali še več) je digitalna pismenost „must-have“ poklicnega delovanja v najmanj tistem delu, ki je vezan na gradnjo znamk, medijsko podobo, prodajo, oglaševanje, PR, marketing in IT. Razvijajo in nadgrajujejo se modeli digitalnih platform in digitalnih nastopov. Nabor znanj, orodij in veščin se vsakodnevno širi, odpira nove možnosti predstavitev in diseminacij sporočil na različnih platformah.

Sama bi v pogodbi o zaposlitvi nekoga prej stavila na domišljijsko kot digitalno pismenost. Zakaj? Orodij digitalnega komuniciranja se lahko, četudi jih kolikor toliko niti ne znaš ali obvladaš, slej ali prej priučiš. Seveda je to lahko v sodobnem svetu digitalnih plovb velika, nezamisljiva vrzel in manjko, a da se priučiti, nadoknaditi. Domišljija pa ni nujno veščina, ki se je lahko naučiš. Imaš ali nimaš. Če jo imaš, lahko v zakonitosti dobrega digitalnega nastopa in komuniciranja vneseš bistveno več svežine in še kako potrebne ter nujne diferenciacije.

Odnosi z znamkami so vselej odsev medsebojnih odnosov v analognem življenju. Bolj, kot si mislimo (ali verjamemo), so prepleteni z vprašanji samoidentitete in samoaktualizacije v resničnem življenju. Boljše zgodbarjenje in boljše perspektivovstvo je posledica boljše domišljijske sposobnosti pri vzbujanju potrošnikove zavesti  oz. boljše krepitve odnosov med potrošnikom/gledalcem/bralcem/poslušalcem/sledilcem ter zgodbo, s katero smo ga naslovili.

Živa, plodna, razburkana domišljija, ki pritegne in vznemiri, je osnova za nadaljnjo nadgradnjo in širitev – šele potem pridejo na vrsto orodja in palete mnogoterih pripomočkov, tudi s pomočjo umetne inteligence. Zdi se, da vsi bolj ali manj digitalno delujemo, migamo, a če pogledamo podrobneje in širše, katere so tiste zgodbe (katere koli, lahko tudi družbene, politične, okoljske … ne samo klasične komercialne), ki so nam nazadnje najbolje ostale v spominu, so se nam usedle in nas pritegnile?

Ob teh premislekih in vprašanjih, ki se mi odpirajo, sem povabila kolumniste, ki je vsak strokovnjak oz. strokovnjakinja na svojem področju, da razgrnejo svoje misli, razmišljanja: Tamara Pevec Barborič, Blaž Kocjančič, Alenka Vidic Praprotnik, Aljaž Peklaj, Vladan Srdić. Vabljeni k prebiranju.

Ste uživali v branju?
Bi želeli več?

Ta vsebina živi kot celovita revija v “offline” in/ali “online” epizodi. Uporabniki jo opisujejo kot obvezno branje, ki živijo branding oz. znamčenje. 

Pridružite se dogodkom, kjer se ideje ne le berejo – temveč tudi doživljajo. Kot član vstopite v svet ekskluzivnih dogodkov, srečanj s strokovnjaki in 
soustvarjanja skupnosti, ki živi znamčenje z navdihom in strastjo.

Ali pa se preprosto naročite na vrhunsko oblikovano revijo in jo redno navdušeno prebirajte s sodelavci. Vaša pisarna bo hvaležna za svež navdih in širjenje obzorij skozi zgodbe in dobre prakse znamčenja.

Ostali prispevki

Uvodna uredniška misel: Domišljija v znamčenju

Vir: Freepik.com. V zadnjem desetletju (ali še več) je digitalna pismenost „must-have“ poklicnega delovanja v najmanj tistem delu, ki je vezan na gradnjo znamk, medijsko podobo, prodajo, oglaševanje, PR, marketing in IT. Razvijajo in nadgrajujejo se modeli digitalnih platform in digitalnih nastopov. Nabor znanj, orodij in veščin se vsakodnevno širi,

Preberi

Prijavite se na novice

Prijavite se na Brand DNA e-novičnik in prejemajte zanimive vsebine.